Spletne strani so se začele vse bolj razvijati in postale vse bolj priljubljene. Vse več ljudi za prvo informacijo uporabi splet, ne več časopisa ali televizije, saj je to informacija, za katero ne potrebujemo veliko. Praktično že skoraj vsak ima danes dostop do interneta ali pa vsaj pametni telefon, s katerim lahko dostopa do informacij. Skoraj vsaka spletna stran ali spletna trgovina pa je razširjena na več različnih spletnih kanalov.

Večino podjetij ali spletnih strani ima tudi svojo Facebook stran, na kateri objavlja novice in obvešča svoje uporabnike o bolj ali manj pomembnih stvareh. Poleg spletnega kanala Facebook je zelo priljubljen tudi Twitter, kjer se objavljajo novice, ki jih uporabniki Twitterja lahko spremljajo in pa, podoben kanal, Google+, Pinterest za objavo slik in Takšna spletna stran oziroma spletna trgovina je http://www.lasnipodaljski123.si/, katera ima tudi svoj Facebook profil in Google+ profil. Na ta način se širi krog strank in krog uporabnikov. Vsak, ki spremlja ta profil, lahko predlaga svojim prijateljem stran http://www.lasnipodaljski123.si/ ali pa njihov profil na spletnih socialnih omrežjih, da ga začnejo tudi drugi spremljati.

Na ta način spletna trgovina pridobiva vse več ljudi, ki jo spremlja in s tem tudi vse več potencialnih strank. Poleg tega, da stranke izvedo za spletno strank prek prijateljev ali prek socialnih omrežij, pa je najboljši način, da za spletno trgovino izvedo, če jo iščejo same in potrebujejo. Če na primer potrebujejo lasne podaljške, bodo vpisale v spletni iskalnik, najpogosteje je to Google, ključno besedo lasni podaljški. Pogledala bodo nekaj prvih zadetkov in se potem na podlagi kvalitete, cene in ponudbe, odločile za podaljške, ki si jih bodo naročile.

Slovenska fotografija pravzaprav ne zaostaja tako hudo za evropskimi nacionalnimi sestričnami, kakor si vse prevečkrat želimo. Specifično naša, predvsem minorna samozavest je kajpak tudi pri tej teti, ki jo ima za prasico, za globoko vero in za trenutek izpod prstov, osedlala vrhunske talente in tako preprečila bohotenje pogleda skozi okular.

O letnici začetkov fotografije na Slovenskem ne gre dvomiti, saj so se ob koncu predprejšnjega stoletja tudi čez našo divjo pokrajino priklatili posebneži s čudnimi lesenimi škatlicami, ki niti zaigrale niso(!), in vznemirjali ljudi pri kmečkih opravilih. Po osamosvojitvi je zahtevala predah, se zdi. Ki pa morda že malo dolgo traja! In še tisto malo, kar je je, si je nadelo svilnat institucionalni plašč, ki vpija ostrino. Vedno je bilo tako! Nazadnje se vsaka avantgarda usede z ritjo na toplo blazino. Zato smo pobrskali po trgu in povprašali fanta in dekle, kaj je od njih mogoče pričakovati v naslednji vojni.

Herman, samosvoj tudi kot sogovornik.

Petek, 16. novembra, 10.20, Bizeljski hram na Tržaški cesti. Več kot sto let stara gostilna, včasih se je reklo Pri Kramarju. Poslednja oaza navsezgodaj vstajajočih proletarcev, pivcev jutranjih takratkih pred šihtom. Herman, gotovo eden najbolj samosvojih fotografov, kar jih je izšlo iz temnice Foto grupe ŠOLT, je eden najslabših sogovorcev, kar si jih novinar pri svojem delu more zamisliti. Pa ne snemaj zdaj! Bova potem. Ali pa: Daj bova to pozneje. To ni za noter! In še in še takih pripomb. Poprijel sem se stare knapovske navade in zares predlagal dva šnopsa za uvod. Sam se je raje odločil za rum! Tudi prav, samo da boš kaj zinil, sem bil sam pri sebi nepoboljšljiv.

O njegovih vzornikih sva tudi hitro končala; »Kaj zdaj? A moram kakšna dva povedat? Nemec Kiefer mi blizu. Všeč mi je, kako v svoje delo vključuje fotografijo. Je namreč slikar! « Pošteno povedano! Iz Pivkovih izdelkov kar seva slikarska predizobrazba. To pa ne pomeni kakšnega konceptualizma. Podobe mu nastajajo sproti. Izpod prstov. Iz njega bi težko izvlekli odgovor, kaj bo delal, ampak le kaj trenutno počne. Vendarle izdelki ne kažejo njegove govorne skromnosti in malodane hedonistične brezorientacije. Ko hodi po razstavah, se le redko sreča z izdelkom, ne glede na to, ali gre za sliko, grafiko, kip ali fotografijo, ki se ga dotakne. Že malenkostna napaka, ki jo redni obiskovalci tovrstnih prireditev mnogokrat utopimo v slastnem pršutu in črnem vinu, Hermana Pivka moti. »To je tako, kot da bi se ta miza majala zaradi neravnih ploščic in midva bi zdaj tu nekaj podlagala. To ni to! Izdelek mora biti v vseh pogledih popoln, drugače ne moremo govoriti o izdelku.« Ko sem ga vprašal po opremi, me je zavrnil, da je to spet še eno butasto vprašanje. »To sploh ni nič važno. Fotografi so bili vedno dobri in slabi. Nekateri so šli celo tako daleč, da so si sami izdelali kamero in vse neobičajne pripomočke. 

Enako kot prejšnjič so oblikovane v dnevniške zapiske za dobo enega leta, z uvodnimi kritično-spogledljivimi preglednicami telesne teže, števila povabil na zabave, učinkov duhovne samopomoči itd. Na slovenski naslovnici se ponovi že znani styling s prižgano cigareto. Zakaj tako, se ti posveti, ko med branjem okvirno seštevaš Bridgetine bilance dimov. Nič se ni poboljšala! Pri razporeditvi tém v nadaljevalni bukvici vodijo navezave/razvezave odnosov in ljubimkanja. Kariera je omenjana sporadično, kadar res ne gre brez nje. Bridget v službo praviloma zamuja, zakaj večino ljubega časa ji poberejo silovitosti medosebnih peripetij. Tako so akutne, da komaj utegne ostati zvesta svojemu obredu kapučina in rogljičkov. Iz premnogih zvez, ne le njenih, naj bi se po možnosti izcimile blažene poročne ceremonije, magari če se ženin imenuje Pokvarjeni Richard. Ena ohcet se iz te londonske valilnice porok to leto posreči in na njej omedli edina dosledna zagovornica ženskih pravic iz generalštaba punc – vendar ne zaradi strtih načel. Brž obveščam sociologe, filozofe in antropologe: njihova morebitna pričakovanja svežega feminističnega vetra v novi knjigi o Bridžetki morajo ostati skromna. Vse še pride, ko bo razrešeno naslednje: »Kaj si moški želijo. Kako moški razmišljajo in čustvujejo. Zakaj so moški prepričani, da hočejo dobiti, kar mislijo, da hočejo dobiti.« Bridget, zaposleno pri medijih, bolj kot narodne, kaj šele mednarodne zagate, zanimajo bulvarske čenče. Nasršena je do družbenih norm, ki pa so, ko jih prekrši, do nje popustljive. Zarohni na desničarje in ošvrkne aristokrate ter obenem flirta z njihovim udobjem, z dragimi potepanji in drugimi radostmi. Nerodna resnica je, da so kažipoti principov tule zaviti v meglo. V zboru likov se srečujemo s starimi znanci. Poleg ko skala trdnega prijateljskega krožka, največkrat zasedajočega ob steklenicah hlapljivega chardonnaya, ne umanjka protagonistkina burleskna mama, ki se tokrat vda neokolonializmu in spet uganja norčije. Potem je tu Mark Darcy.

Turistične agencije so pri nas izjemno razširjene. Pri nas imamo tako vsaj ducat precej velikih in poznanih agencij, ki svojim gostom nudijo počitnice doma in v tujini. Seveda se njihova ponudba razlikuje v kakovosti in cenah, vendarle pa se večina Slovencev še vedno odloča za počitnikovanje s turističnimi agencijami. Raziskave, ki so jih opravljali med ljudmi, ki se na svoje počitnice torej navadno odpravljajo s turističnimi agencijami, pa so pokazale, da se takšni gostje pogosto nad delom in storitvami turističnih agencij tudi pritožujejo in so z marsikaterim aspektom tovrstnega potovanja tudi nezadovoljni. 

Eden izmed najpogosteje omenjenih očitkov je gotovo velika natrpanost ogledov in premalo prostega časa. Razumljivo je, da turistične agencije skušajo svojim gostom na potovanju ali izletu pokazati kar največ v najkrajšem možnem času. Vendarle pa lahko takšen izlet v turistu pusti slab priokus in zmedo. Če so ogledi ali potovanja zastavljeni v prehitrem tempu, potem gre pol znamenitosti in naravnih lepot lahko mimo turistovega zaznavanja. S tem izgubljajo oboji – turist, ki ne vidi vsega in turistična agencija, ki sčasoma pridobi ugled površne in nekvalitetne agencije. 
Zato je prvo načelo, ki bi se ga morale držati turistične agencije to, da svojih gostov ne silijo in pretirano priganjajo. Logično je, da se morajo vodiči držati določenega sporeda, a ta naj bo zastavljen tako, da dopušča manjše odklone in časovne prilagoditve. Prav tako je smiselno, da turistična agencija nameni svojim strankam tudi dovolj prostega časa, ki ga lahko preživijo sproščeno, po lastnih željah. Zadovoljstvo gosta je namreč prva in zadnja skrb kvalitetne turistične agencije

Ljudje se pogosto lotijo hujšanja na napačen način, zaradi česar po kratkem času nazaj pridobijo že uspešno izgubljene kilograme, hkrati pa škodujejo svojemu zdravju. Hujšanja se ne smemo lotiti s prekomernimi dietami ali s prekomernimi telesnimi vadbami, ampak mora postopek vključevati počasne pozitivne spremembe navad, ki jih moramo držati skozi celo življenje.

Osnoven zakon, ki si ga moramo zapomniti, je: Hrana daje energijo, aktivnost jo porablja. Iz tega preprosto sklepamo, da moramo za izgubljanje in vzdrževanje zdravega telesa vnesti toliko energije, kot jo porabimo in obratno, porabiti toliko energije, kot jo vnesemo v naše telo.

Pri spreminjanju tega ravnovesja moramo paziti, da spremembe niso prehitre, saj bi to na telo in zdravje lahko vplivalo stresno. Zavedajmo se, da že majhne spremembe lahko dajejo velike rezultate. Če vsak dan pojemo nekaj piškotov manj, je to na mesec lahko tudi 0,5 kg piškotov manj, kar na letni ravni znaša 6 kg. Majhna sprememba je tudi, da vsako jutro posvetimo čas za zajtrk. Pri zdravem hujšanju ne smemo razmišljati o nekaj tednih ali mesecih, da ko dosežemo želeno težo s hujšanjem prekinemo. V takem primeru se bo maščoba povrnila, prav tako pa nezdravo življenje. Pravilne prehrambne navade ne smejo imeti cilja doseči določeno telesno težo, ampak morajo biti naš način življenja.

Nekaterim ob povečanju telesne aktivnosti za hujšanje sploh ne bo potrebno spremeniti prehranjevalnih navad. Tudi tukaj drži pravilo, da majhne spremembe delajo velike rezultate. Že samo 20 minut hoje na dan, ali vsaj večino dni v tednu, bo pozitivno vplivalo na zdravo težo. Telesno aktivnost lahko povečamo na veliko načinov, kot so tek, plavanje, kolesarjenje, če pa imamo probleme s samodisciplino so nam lahko v spodbudo ekipni športi kot so nogomet, košarka ali skupna telovadba. Telesno aktivnost lahko tudi povečamo med vsakdanjimi opravili: Avto pustimo na oddaljenem parkirišču in del poti prehodimo, na avtobusu izstopamo prej, ne uporabljamo dvigal, pri gledanju televizije pa si ob oglasih vzamemo čas za telovadbo.

Pri hujšanju se moramo torej zavedati, da je naše zdravje na prvem mestu in da z majhnimi koraki lahko dosežemo oddaljene cilje.

Statistika se ukvarja z zbiranjem in urejanjem podatkov. Podatki se pridobivajo s pomočjo različnih anket, vprašalnikov in sistematičnega pridobivanja podatkov. Nato jih je treba urediti, obdelati in iz njih dobiti koristne informacije. Če smo pozorni, lahko opazimo, da smo v vsakdanjem življenju obkroženi s statistiko. Koliko prebivalcev ima Slovenija? Kakšna je verjetnost, da doživimo prometno nesrečo, če se usedemo v avto in kakšna je verjetnost, da strmoglavi letalo, s katerim se peljemo? Kakšna je rodnost v naši vasi ali mestu? Kakšna je povezava med kajenjem in različnimi vrstami raka? Vse to so vprašanja, na katera nam da odgovor statistika oziroma ljudje, ki se s statistiko ukvarjajo.

Kaj pa fizika? Definirana je kot znanstvena veda o naravi. To pomeni, da je praktično vse, kar se dogaja okrog nas, na nek način fizikalen proces. Gravitacija, letenje ptic, padanje dežja, veter, strela in grom, mavrica, zavorna pot avtomobila, širjenje svetlobe in zvoka, celo čas je vključen v pojme, ki jih preučuje fizika.

Katera od teh dveh ved je torej za naše življenje bolj pomembna? Težko je reči. Fizika je tako zelo vključena v potek življenja, da jo dostikrat uporabljamo povsem nezavedno, na primer ko igramo biljard in na hitro ocenimo, kako močno in pod kakšnim kotom moramo s palico udariti kroglo, da se bo odkotalila v luknjo. Na drugi strani pa so statistični podatki pomembni, da se laže odločamo, in da imamo malo širši pregled nad različnimi stvarmi. Kljub vsemu pa moramo biti predvsem do statistike zelo kritični, saj je ni težko zlorabiti in prikazati podatke tako, da ustrezajo predvsem enemu ponudniku določenih storitev…

 

Pasulj recept za pripravo odlične jedi na žlico

Pasulj je jed na žlico, ki je oboževana širom Slovenije. Pripravljajo jo tako v planinskih kočah, kot tudi najbolj prefinjenih restavracijah. Omejite v za pripravo slastnega pasulja ni. Sestavine, ki jih potrebujete za kuhanje pasulja so:

  • 50 do 75 dag fižola, tetovca ali domačega

  • 2 čebuli

  • 50 dag suhe svinjine ali vsaj nekaj suhe mesnate slanine

  • 5 dkg masti ali olja

  • 3 dkg moke

  • 2 stroka česna

  • zelen peteršilj

  • paprika po okusu

  • 1+1/2 žlice paradižnikove mezge

  • sol

Fižol namočimo in ga naslednji dan odcedimo. Pristavimo ga skupaj z opranim mesom in sesekljano čebulo. Mehak fižol posolimo in zgostimo s prežganjem. Na maščobi dobro prepražimo moko, dodamo česen, sesekljan peteršilj, papriko in paradižnikovo mezgo. Prilijemo malce mrzle vode in dobro razkuhamo. Vse skupaj zlijemo k fižolu in kuhamo četrt ure. Meso (ali slanino) narežemo na porcije ter vse skupaj ponudimo z odličnim pasuljem. Naj vam tekne!

Starši se pogosto pritožujejo, da otroke danes zanimajo samo video igrice oziroma računalniške igrice. Že od malega gledajo televizijo, ko zlezejo iz plenic, pa že želijo svoj mobilni telefon ali računalniško tablico – samo zato, da se lahko kratkočasijo z igricami. In ker jim starši vse te želje uresničijo (bodisi zato, da imajo mir, bodisi zaradi tega, da otrok nima manj kot njegovi prijatelji), se nad tem pravzaprav ne bi smeli pritoževati.

Kaj pa je alternativa? Igrače in igrala, ki otroka spodbujajo k raziskovanju narave in gibanju! Če želite, da bo vaš otrok užival v gibanju in igri v naravi, mu raje takoj, ko shodi, kupite poganjalec, torej tisto kolo brez pedalov, s katerim bo zagotovo veselo dirjal po domačem dvorišču in raziskoval svet. Gotovo se vam ne bo treba razburjati, da otrok noče ven in zgolj igra igrice – in če bodo tako ravnali tudi drugi starši, bo problem hitro rešen.

Tudi pri nas se je v zadnjih letih pojavilo precej spletnih trgovin, ki ponujajo izdelke, namenjene otrokom. V prvih letih je sicer kazalo, da gre za posel, v katerem se lahko z nekaj zanimivimi izdelki posreči prav vsakomur, v zadnjih letih pa je vse več takšnih, ki bolj kot ne životarijo. Otroška trgovina, tudi v spletni obliki, se je izkazala za trd posel. Zakaj? Najprej se je treba zavedati, da so precej zastopstev in tudi precej ekskluziv pobrali veliki trgovci in jih vključili v svoje mreže. Drugi razlog je gotovo ta, da marsikatera trgovina ne ponuja kakovostnih izdelkov – tiste, ki jih, pa imajo večinoma tudi temu primerne cene, ki v kriznih časih potrošniku niso ravno prijazne. In tretjič – marsikdo prednosti spletnega nakupa ne izkoristi, saj želi izdelke še vedno najprej videti »v živo«.

Znamenitega italijanskega umetnika Gian Lorenza Berninija (1598–1680) so nekateri poimenovali kar režiser baroka. Upravičeno, saj je kipar, urbanist, arhitekt in slikar Bernini na rimskem umetnostnem prizorišču vladal več kot šest desetletij.
Nekaj njegovih kipov je v zadnjih letih služilo kot podlaga za interdisciplinaren raziskovalni projekt, v katerem sodelujejo umetnostni zgodovinarji, računalniški strokovnjaki in medijski svetovalci. Imenuje se Virtualizacija kipov, sodi pa pod okrilje fondacije DFG. Ta sponzorira serijo predavanj pod skupnim naslovom Medijski preobrat, medijska kultura in medijska estetika v zgodnjem 20. stoletju in na prelomu 20. v 21. stoletje. Read More →